Forward razkriva: Kaj je pokazala naša analiza lanskega leta in kako to izkoristiti v 2025?
Datum objave: 23.04.2025
Čas branja: 11 min
Ko podatki govorijo – mi poslušamo (in ustvarjamo rezultate)
Kaj če bi vam nekdo že danes povedal, kako razmišlja vaš jutrišnji gost? V Forwardu smo analizirali obnašanje tisočih gostov naših partnerjev v letu 2024 in odkrili vzorce, ki povedo veliko več kot zgolj številke. Od tega, koliko časa vnaprej rezervirajo, katere sobe izbirajo, koliko so pripravljeni odšteti za nočitev, do tega, iz katerih držav prihajajo in kdo ostane najdlje.
V tem blogu tako razkrivamo svoje ključne podatke iz lanskega leta in kar je še pomembneje, kako jih lahko pametno uporabite v 2025 za boljšo zasedenost, višje prihodke in učinkovitejši marketing. Ker v turizmu zmaga tisti, ki ne čaka, ampak načrtuje!
Kaj so pokazali lanski trendi dolžine bivanja?
Pogled na naše podatke preteklega leta razkriva zanimivo stabilnost povprečne dolžine bivanja (aLOS – average Length of Stay) gostov v Sloveniji, ki skozi vse leto ostaja presenetljivo enotna. Povprečje se namreč giblje okoli dveh noči, z nekoliko višjo vrednostjo v poletnih mesecih (2,17 noči), ko se obiskovalci v naši državi očitno nekoliko raje zadržijo dlje. Jesen, nasprotno, izstopa kot obdobje z malenkost krajšim povprečnim bivanjem, kar morda kaže na to, da si gostje v tem času želijo le kratek oddih med obveznostmi ali pa izkoristijo le konec tedna za potep.
Čeprav se povprečna dolžina bivanja ne spreminja bistveno, se v globalnih trendih kažejo zanimivi premiki v vedenju gostov – po eni strani narašča priljubljenost kratkih, intenzivnih pobegov, kjer si gostje želijo veliko doživetij v le nekaj dneh, po drugi strani pa se krepi segment digitalnih nomadov in workation obiskovalcev, ki ostajajo dlje in iščejo udobno okolje za delo in življenje. Za ponudnike namestitev to pomeni jasen izziv – kako oblikovati ponudbo, ki bo enako privlačna tako za tiste goste, ki pridejo po doživetje, kot tudi za tiste, ki ostanejo več tednov in iščejo prostor, kjer lahko ustvarjajo, se sproščajo in živijo. Fleksibilnost, raznolika ponudba in razumevanje različnih motivacij gostov bodo ključni dejavniki uspeha v prihodnjih sezonah.
First minute vs. last minute rezervacije
Čeprav se povprečna dolžina bivanja v Sloveniji večinoma vrti okoli 2 noči (podatki za leto 2024) – z rahlim skokom poleti – podatki o rezervacijskih navadah kažejo precej bolj dinamično sliko. Povprečni čas med rezervacijo in prihodom (booking window) se je leta 2024 skrajšal na 35 dni (10 % manj kot leto prej), za 2025 pa se že kaže trend še hitrejšega odločanja – v povprečju le 27 dni vnaprej.
Poletje je pri tem najizrazitejše, saj so gostje v 2023 rezervirali še 45 dni vnaprej, zdaj pa le še 39. Hkrati pa jesen izstopa kot edina sezona z daljšim booking windowom (+15 % glede na 2023), kar kaže na nekoliko bolj premišljene odločitve v tem obdobju. Pozimi se kljub povprečno kratkemu bivanju, zmanjšuje trend last-minute odločitev, saj se booking window zvišuje (+37 %). Vse to kaže, da turisti morda res ostajajo krajši čas, a o svojih načrtih razmišljajo dlje v naprej.
Najvišja realizacija opravljenih rezervacij pa se pojavlja prav pri tistih, opravljenih 35–40 dni pred prihodom, medtem ko je precejšnji delež tistih ‘first minute’ rezervacij (do 40 dni vnaprej), pogosto odpovedan oz. nerealiziran. Za ponudnike tako postaja ključno, da se prilagodijo dejstvu, da so najbolj zanesljive rezervacije opravljene 35–40 dni pred prihodom. Ena od učinkovitih rešitev je uvedba delnega plačila ob rezervaciji ali ponudba fleksibilne odpovedi do določene točke (npr. 40 dni pred prihodom), s čimer gostje še vedno ohranijo občutek svobode, hkrati pa hotel pridobi večjo zanesljivost. Ključ je v ravnotežju med fleksibilnostjo in zavezanostjo.
Različne poti do gosta: direktno, preko OTA ali nekaj vmes?
Svet rezervacij se hitro spreminja in naši podatki za leto 2024 jasno kažejo, da se ponudniki nastanitev vse bolj uspešno borijo za neposredne rezervacije – te so v primerjavi s preteklim letom pri naših partnerjih zrasle kar za 41,9 %. Kljub temu OTA kanali, predvsem Booking.com, še vedno močno vodijo z 68 % deležem vseh prihodkov, sledita pa mu, sicer s precej manjšim deležem, Expedia (6% delež) in HostelWorld (3% delež). Airbnb (-7,5 %) in Mountvacation (-11,9%) beležita opazen padec prihodkov, kar lahko nakazuje manjšo zvestobo uporabnikov in premike v uporabniških navadah.
V ozadju vsega pa poteka še ena tiha bitka in sicer oglaševalskih omrežij: katera je tista, ki bo hotelu pripeljala največ direktnih gostov? Je to moč Google iskanja, vizualni učinek Instagrama ali zanesljivost dobrega e-mail marketinga? Natančna analiza izvora rezervacij postaja ključ za optimizacijo proračunov in učinkovito razporeditev oglaševalskih sredstev. Poleg tega hoteli vse bolj posegajo tudi po GDS kanalih, kot je G2 Travel, s čimer širijo svojo prisotnost na manj tradicionalnih poteh in ciljajo različne segmente gostov.
Kdo pride in kdo največ zapravi? To so turistični profili lanskega leta!
Leto 2024 je Sloveniji prineslo pisano paleto obiskovalcev, a med vsemi so se najbolj izkazali Nemci, ki so zasedli prvo mesto s 12 % deležem vseh prihodkov. Sledili so gostje iz Italije in Velike Britanije (po 8 %), ter ZDA (7 %). A največji preskok se je zgodil pri sosedih – Avstrijci so ustvarili kar +30,1 % več prihodka kot leto prej, takoj za njimi pa Hrvati s +25,3 % rastjo. Nemški gost v povprečju ostane 2,25 noči, kar je blizu slovenskega povprečja, medtem ko so gostje iz ZDA in Avstrije plačali najvišjo povprečno ceno nočitve (130–135 €), kar jih uvršča med najbolj zaželene goste glede na prihodke na noč.
Še bolj zanimivo postane, ko pogledamo, kdo ti gostje sploh so. Pari so absolutni zmagovalci – predstavljajo 54 % vseh prihodkov, bivajo 2 do 3 noči, in pogosto izberejo kakovostnejše namestitve. Solo popotniki predstavljajo 16 % trga, z nekoliko krajšim bivanjem, a s stalno prisotnostjo skozi vse leto. Družine z otroki morda niso najštevilčnejše, a ostanejo najdlje – v povprečju več kot 3 noči – in ustvarijo najvišjo vrednost rezervacije (ABV), kar jih postavlja v kategorijo ‘gostov, ki jih nočeš izgubiti’. Podatki so jasni: za prihodnjo rast bo ključna prilagoditev ponudbe prav tem donosnim segmentom – parom in družinam – medtem ko imamo na sosednjih trgih, kot sta Avstrija in Hrvaška, še ogromno potenciala. V turizmu torej ne šteje le, kdo pride – temveč, koliko časa ostane, koliko zapravi in kako dobro ga znamo nagovoriti.
To so najbolj priljubljeni tipi sob v letu 2024
Naši podatki za leto 2024 kažejo, da se gostje vse bolj nagibajo k nadstandardnim sobam, pri čemer udobje in dodatne ugodnosti igrajo ključno vlogo pri odločitvi. Največ rezervacij so sicer še vedno beležile klasične standardne sobe, a izjemna rast povpraševanja po standardnih sobah z balkonom (+44,6 %) ter superior družinskih sobah z balkonom (+163,3 %) kaže na premik v smeri večjega udobja. Comfort sobe in večji prostori postajajo nova norma – sploh med tujimi gosti, ki so pogosteje pripravljeni odšteti več za nadstandard.
Slovenski gostje ostajajo bolj zvesti osnovnim tipom sob, a tudi med njimi raste zanimanje za sobe z dodatno vrednostjo. Povprečna vrednost rezervacije pri superior družinskih sobah je dosegla 339 €, pri comfort sobah 310 €, kar potrjuje, da gostje ne iščejo nujno najcenejšega – želijo dober občutek, razgled z balkona in udoben prostor, kjer se lahko resnično sprostijo.
Cenovno dostopna – a ne več poceni: koliko stane noč v Sloveniji?
Naši podatki za leto 2024 kažejo, da se povprečna cena nočitve v Sloveniji giblje pri 116 evrih, kar pomeni zmeren, a stabilen dvig v primerjavi s preteklimi leti. Cene pa se precej razlikujejo glede na sezono. Najvišje povprečne cene so bile zabeležene pozimi (126 €) in poleti (122 €), ko je povpraševanje največje – pozimi zaradi praznikov in zimskih aktivnosti, poleti pa zaradi naravnih lepot in številnih dogodkov. Najugodnejši obdobji za obisk Slovenije ostajata pomlad (104 €) in jesen (105 €), ko je manj gneče, a ponudba ostaja bogata. Posebno izstopa veseli december, ko je zaradi prazničnega vrveža in praznovanj povprečna cena nočitve lani dosegla kar 135 evrov, kar jasno odraža močno sezonsko povpraševanje.
Poleg letnega časa pa ceno močno določa tudi tip nastanitve. V Sloveniji je ponudba izredno raznolika – od cenovno ugodnih hostlov za popotnike, do butičnih hotelov in luksuznih nastanitev, ki gostom nudijo več zasebnosti, razkošja in dodatnih storitev. Najvišje povprečne vrednosti rezervacij prihajajo iz segmenta comfort sob in superior družinskih sob, kar kaže, da gostje vedno pogosteje iščejo več kot le osnovno prenočišče – iščejo prostor, udobje, balkon, razgled in občutek sproščenosti.
V primerjavi z globalnimi trendi slovenski ponudniki nastanitev sledijo splošni smernici dviga cen, vendar še vedno ostajamo cenovno konkurenčni v primerjavi z drugimi turističnimi destinacijami. Čeprav so se cene v zadnjih letih postopno dvigovale, je Slovenija še vedno ugodnejša alternativa destinacijam, kot so Avstrija, Nemčija, Nizozemska in Finska kar ostaja močan dejavnik pri privabljanju gostov.
Ste pripravljeni na 2025?
Podatki preteklega leta niso zgolj statistika – so konkretni namigi za prihodnost. Jasno kažejo, da se vedenje gostov spreminja: želijo več udobja, rezervirajo bolj premišljeno, povprečno sicer 35 dni vnaprej in vse pogosteje na direktnem kanalu. Hkrati pa ostajajo zvesti pristni izkušnji in tistim destinacijam, ki znajo ponuditi nekaj več. Za ponudnike to pomeni jasno priložnost – prilagoditi cene, ponudbo, komunikacijo in kanale glede na dejanske navade svojih gostov.
V Forwardu smo specializirani za digitalni marketing na področju turizma, zato nam podatkov ne služijo zgolj za analizo, ampak iz njih ustvarjamo strategije, kampanje in rezultate. Priložnosti je veliko – mi pa smo tukaj, da vam pomagamo najti prave in jih izkoristiti v pravem trenutku.
Oddajte povpraševanje in se povežite z nami
Izpolnite spodnji obrazec, mi pa vam bomo poslali ponudbo.
